Naslov razstave se je utrnil po zadnji katastrofalni povodnji, ki je opustošila atelje in vsaj v strokovnih krogih dobro znani zenovski vrt Gustava Gnamuša. Z absurdno domislico, ki je neke vrste paradoks, je slikar zaobjel že pripravljene slike za razstavo, ki so se izmaknile vodni ujmi. Naslavljanje posameznih umetniških del ali njihovih sekvenc je praviloma retrospektivno dejanje, ki ne more ničesar dodati likovni stvaritvi. V najboljšem primeru naslov lahko ponudi iztočnico za razmislek o delu, ki ga označuje, njegova uporabnost pa je odvisna od gledalca in njegove senzibilnosti.
Gnamuševa slika v kompleksnosti spoznavnega aparata na privilegirano mesto postavlja vid. Ob trditvi Franka Stelle, da "vidiš, kar vidiš", je Gnamuš vprašal, "kaj pa dejansko vidiš?" in opozoril na fluidnost vtisov v percepcijskem aparatu in na pogoje percepcije, ki vplivajo na vidno zaznavo in znano lahko spremenijo tudi v neznano.
Gnamuševa slika v kompleksnosti spoznavnega aparata na privilegirano mesto postavlja vid. Ob trditvi Franka Stelle, da "vidiš, kar vidiš", je Gnamuš vprašal, "kaj pa dejansko vidiš?" in opozoril na fluidnost vtisov v percepcijskem aparatu in na pogoje percepcije, ki vplivajo na vidno zaznavo in znano lahko spremenijo tudi v neznano.
Njegovo barvno polje sledi pojavom v perifernem delu vidnega polja, v območju, kjer se pojavljajo potujitve, fantazme, fluidnost in neopredeljivost notranjih razmerij. Barvnih nians, njihovih stikov, prostorskih razmerij ni mogoče opredeliti, saj se s premikanjem pogleda po slikovni ploskvi ti nenehno spreminjajo.
Gnamuševa slika zahteva neko vrsto nevtralnosti, stanje razpuščene, razsrediščene zavesti v stiku s svetom brez hierarhij, stanje, kot ga predpostavlja npr. meditacija v zenbudizmu. Njeno bistvo je neposredno izkustveno samouresničenje. Na ta način se vsakokratni akt gledanja v sliki vzpostavi povsem na novo kot ekskluzivno doživetje. Svoje slike je zelo pogosto naslavljal indiferentno "brez naslova", kar je mogoče razumeti kot odrekanje referenčnih točk gledalcu, da bi nevtraliziral percepcijski proces. Kakorkoli Gnamuš naslovi svoja dela, najsi bo to hermetični "Brez naslova" ali alegorična iztočnica, naslovi k umetnini sodijo kot označevalci njene individualnosti, omogočajo njeno identifikacij in tu se njihova uporabnost izčrpa.
Slike Gustava Gnamuša so rezultat izjemne discipline, organiziranosti, vztrajnosti in brezkompromisnosti in hkrati občudovanja vredne tehnične izkušenosti in ustvarjalne imaginacije.
dr. Andrej Smrekar
Odlomek iz uvoda ob razstavi
Gnamuševa slika zahteva neko vrsto nevtralnosti, stanje razpuščene, razsrediščene zavesti v stiku s svetom brez hierarhij, stanje, kot ga predpostavlja npr. meditacija v zenbudizmu. Njeno bistvo je neposredno izkustveno samouresničenje. Na ta način se vsakokratni akt gledanja v sliki vzpostavi povsem na novo kot ekskluzivno doživetje. Svoje slike je zelo pogosto naslavljal indiferentno "brez naslova", kar je mogoče razumeti kot odrekanje referenčnih točk gledalcu, da bi nevtraliziral percepcijski proces. Kakorkoli Gnamuš naslovi svoja dela, najsi bo to hermetični "Brez naslova" ali alegorična iztočnica, naslovi k umetnini sodijo kot označevalci njene individualnosti, omogočajo njeno identifikacij in tu se njihova uporabnost izčrpa.
Slike Gustava Gnamuša so rezultat izjemne discipline, organiziranosti, vztrajnosti in brezkompromisnosti in hkrati občudovanja vredne tehnične izkušenosti in ustvarjalne imaginacije.
dr. Andrej Smrekar
Odlomek iz uvoda ob razstavi
Gustav Gnamuš
Gustav Gnamuš se je rodil 18. novembra 1941 v Mežici. Med letoma 1961 in 1966 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih M. Sedeju, F. Miheliču in G. Stupici, kjer je leta 1966 diplomiral.
Od 1972 do 1978 je delal kot svobodni umetnik, od 1978 je bil predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, med leti 1983 in 1985 je bil predstojnik slikarskega oddelka, 1985 je postal izredni, 1990 pa redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji, 2013 je bil imenovan v naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.
Gnamuš živi in deluje v Ljubljani.
