Cikel slik pod skupnim naslovom Pesnikovi vrtovi, ki je predstavljen v Galeriji Bažato, se je slogovno začel razvijati v začetku dvajsetih let tega stoletja kot spontano, pa tudi logično nadaljevanje Vrkljanovega raziskovanja odnosa med slikarstvom in poezijo tako na čustvenem kot na intelektualnem formalnem področju.
Po monokromatskih fazah, v določenih trenutkih obnavljanja velikega klasičnega slikarstva, preizpraševanja različnih ikonografij, od antične do krščanske, konceptualiziranja slikarstva, uničevanja in ustvarjanja slike, se avtor zdaj išče v gestualni ekspresivnosti abstrakcije, sprejemajoč spontanost nenadzorovanih potez s čopičem in naključnosti slikanja s kapljanjem (drip painting). Tako nastajajo slike, prepolne svetlobe in barv. Kompozicije, v katerih prepoznamo avtorjevo edinstveno »roko«, ki začenja ustvarjati nove slikane stihe oz. svetove.
Prvo fazo tega novega cikla so predstavili leta 2021 v splitski palači Milesi. Postopek nastajanja slike je v razstavnem katalogu odlično opisal Radoslav Tomić, ko je zatrdil, da „Vrkljan plasti sliko, nanaša pigment na pigment, intervenira, dopolnjuje in spreminja že dokončano delo“. Gre za umetnikov nenehen dialog s poezijo, v katerem Vrkljan nastopa kot slikar in pesnik, ki uporablja besede, rime, ritem in metafore, izkorišča barve, oblike, linije in prostor slike, da bi ustvaril vizualno kompozicijo, ki posreduje čustveno ali duševno idejo.
Drugače kot številni slikarji, ki jim je bila poezija spodbuda za ilustracijo, Vrkljan ne ilustrira stihov. Ne interpretira. Odziva se na poezijo tako, da na sliki ustvari svojo poezijo. Za Vrkljana je slikarstvo materializirana poezija v sliki. Cikel Pesnikovi vrtovi je pravzaprav ustvarjanje locusa amoenusa Zlatana Vrkljana – zatočišča, v katerem se stapljata slikarstvo in pesništvo.
Prof. Miroslav Gašparović
Ravnatelj Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb
Odlomek iz spremne besede ob razstavi
Prof. Miroslav Gašparović
Ravnatelj Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb
Odlomek iz spremne besede ob razstavi
Zlatan Vrkljan
Diplomiral je 1979 na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu pri prof. Šime Periću. Od 1979 do 1981 je bil sodelavec mojstrske delavnice profesorjev Ljuba Ivančića in Nikole Reiserja.
V letu med 1987 in 1994 je bil asistent in docent na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu in ustanovitelj zagrebške galerije Arteria, katero je vodil kot umetniški vodja do leta 1999. Isto leto je predstavljal Hrvaško na beneškem bienalu.
Od leta 2006 do 2020 je bil redni profesor na oddelku za slikarstvo, od 2014 je redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
